Kuharska knjiga
SVN / sl
Meni
Išèi
Namig — 19.12.2017

Tudi med prazniki in praznovanji lahko zavržete manj

Prazniki in praznovanja so čas, ko se naše mize šibijo pod težo vseh dobrot, ki smo jih pripravili.

Predvsem ob praznovanjih nam običaji velevajo, da miza ne sme biti prazna, gostje pa morajo pojesti več, kot zmorejo. V takšnih primerih nam velikokrat po odhodu gostov ostane velika količina hrane, ki jo moramo pravilno shraniti oz. razdeliti med preostale goste.

Če vam pogosto ostajajo ostanki hrane, potem nekje ravnate narobe. Pomembno je, da ugotovite razloge, zakaj vam pripravljena hrana ostaja. Skuhate preveč? Odmerite prevelike porcije? Ali je v družini navada, da jeste skupaj? Tako boste že precej vplivali na to, kolikšna količina hrane vam ostane.

 

Vsem naporom in trudu navkljub pa se tu in tam zgodi, da nam hrana ostane.

V času praznikov in praznovanj tako lahko goste še pred obiskom spodbudite, da s seboj prinesejo svojo prazno posodo, kamor jim boste zavili ostanke ali pa jim sami priskrbite svojo posodo, ki jo primerno označite – da vam jo lahko ob naslednjem obisku vrnejo. Kos božične potice ali rojstnodnevne torte še kako tekne naslednji dan! Če pa vam tudi gostje ne morejo pomagati pri bremenu viškov hrane, je čas, da le to pametno in pravilno shranimo za naslednji dan (na tej povezavi preverite, katera živila se najbolje počutijo v določenih delih hladilnika) ali celo kakšno drugo priložnost.

Kolikokrat se spomnite, da lahko nekatere pripravljene jedi tudi zamrznete za kakšno hitro rešitev obroka ob neki drugi priložnosti.

Čeprav se ne zavedamo, veliko hrane zavržemo že pred in med samo pripravo obrokov. Nekaj hrane zavržemo tudi že pred samo pripravo obrokov, saj ugotovimo, da je živilom, ki jih hranimo, pretekel rok uporabe. Zato pomislite – ali redno preverite stanje v shrambi in v hladilniku? Nepotrebni ostanki nastajajo tudi med pripravo hrane – ste kdaj bili pozorni na to, kako lupite ali kakšne in katere dele zelenjave odvržete?

Šele čisto na koncu naše poti ‘od vil do vilic’ je zabojnik za odpadke. Če se le da, hrano odložimo na kompostnik in poskrbimo za kroženje snovi. Zadnji izhod v sili naj bo zabojnik za biološke odpadke. Pri tem pa se moramo zavedati o širši sliki – pri tem ne zavržemo le hrane, ampak vso vodo, energijo in delo, ki je bilo vloženo v proizvodnjo teh živil. Kakšna škoda, kajne?

 

Napisano v sodelovanju z Ekologi brez meja.

Za ustrezno delovanje strani in najboljšo uporabniško izkušnjo uporabljamo lastne piškotke in piškotke zunanjih partnerjev. S klikom na gumb “Se strinjam” soglašate z našo politiko zasebnosti.